Draga,

odšla si z zadnjim čolnom pred zimo.

mi pustila pomol kjer zdaj ljubim Dravo. veš,

ostal sem, da jočem, da

vlivam obup v pege tonalita

in posedam v globinah te pesmi.

nisem več jaz tisti, ki hrepeni. združuje nas le

antropologija.

odšla si, a vendar  mi 

pišeš,  da cesta ni vodila v pravo smer. veš Draga,

preveč  resen je svet, da bi po njem taval nag.

veš,  sanjala sva nekoč kako je hoditi v dvoje:

bila si  še tu - uspavala Dravo.

svet mineva midva z njim.

Pohorje in Drava

Danijel V.