Dvig morske gladine
Cunami je uničil sosedovo
hišo. Jutri bo mogoče
še mojo. Potem bova skupaj
na vrtu plavala žabico.
Deske ograje se ne bodo
zmenile za žgoča vprašanja
o meji. Filozofija bo pozabila
na Tomaža Akvinskega. Postelja
bo premočena do solz. Tudi
pes bo lajal tišje. In mogoče
bo na koncu ostala luža,
kjer bova prala zasušeno perilo.
Ne vem, kaj mi je pri tej pesmi tako všeč: deske iz ograje in filozofija, ki so počlovečene ali cunami in luža, ki se nočeta brati dobesedno ... čestitke,
Ana
Ana, hvala :)
lp, H
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 11. 10. 2015 ob 11:12
- Prebrano 844 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 589.07
- Število ocen: 19