sanje
jutri boš sanjal smrt
saj se še spomniš
dne ko si se zaročil z njo
sanjal boš smrt
in sanje bodo žive
kot življenje
njen hlad bo zavel skozi prste dlani
vzvalovil bo preko drobnih sklepov rok
skozi meso do ohromelega srca
sanjal boš smrt rdečih lic
kako prihaja vate
kako gre čez tebe
kako te prekrije kot topla rjuha
ki jo poravna steklena dlan
ti zvončkljaje zmrši lase
te hladno poljubi
srhljiva ti bo
njena ljubezen
kot belo ivje prekrila veke
led te bo vročičnega uklenil
na veke
kot kačja slina ti bo
njen hlad spolzel
skozi priprta usta
ko se boš prebudil
boš že mrtev
tako brezprekorno polna napovedi resnice, ki je vedno ena. Pa vendar tale napovedovalec, ki p.s. napoveduje sanje, po katerih se bo zbudil mrtev, v svojem mrakobnem glasu nosi še veliko več kot resnico. Vso težo in morbidnost tega srečanja, poleg pa še neodstranljivo senco (vesti, odgovornosti, prastrahu, Niča).
pesem za naš čas,
LP, lidija
saj se še spomniš
dne ko si se zaročil z njo
boš že mrtev
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 21. 09. 2015 ob 08:52
- Prebrano 954 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 692.89
- Število ocen: 24