Eni pišejo, da delijo, eni da preživijo, eni da obvisijo ...
v namišljenem svetu brezčasja.
Ker ni kraja "Drugje" kamor bi lahko zbežal,
ker ni druge realnosti kakor zdaj in tu.
....
Ko bom velika bom imela vrt,
velik vrt in na njem češnjevo drevo.
Ko bom velika ne bom hodila po prstih,
kričala bom in se smejala in jokala
in ponovno kričala, znova in znova,
da se zaslišim in uglasim
in v trušču ulic prepoznam.
Ko bom velika ne bom nosila dežnika,
dež bo spiral rane in gladil lase,
grom bo brat in dom.
Ko bom velika ne bom mislila na čas,
pozabila bom kazalce in številke
in ne, ne bom več štela let.
Kdor umre mlad je večno živ
kakor Kurt, River, Dean.
Ko bom velika bom imela velik vrt
In na njem češnjevo drevo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vessna
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!