Pod svojim okroglim
klobukom
je hranil bele
zajčke in
tiste pernate golobe
ki so nas prebadali
s svojimi otožnimi
očmi
Imel je puhast nos in
lasuljo
ki se je svetila v temi
Imel je dolg širok
plašč ki je hranil
njegovo uvelo
telo
Večkrat je kričal
od veselja in
piskal na svoj
puhast nos in
oči so mu rade skakale iz
jamic
In igral je na lutnjo
ki jo je hranil v
majhnem napihljivem
kovčku
Tudi kovček je piskal
Na dolgih lesenih
hoduljah
je plesal pod stropom
lokalnega gledališča in
mi smo mu ploskali in
žvižgali in
piskali
On je piskal
skupaj z nami
pod svojim
okroglim klobukom in
puhast nos mu je plesal
po obrazu in
lutnja je pela
na lesenih hoduljah
Zvečer sem ga srečal
v zadnjem vogalu
zadnjega lokala in
z njim je piskal le
beli zajec in
tisti pernati golob
Lesene hodulje so
naslonjene na steno
zaspale
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jan Perko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!