Izgubljeni v vetru,
spomini bežijo.
Izgubljeni v vetru
potujejo skozi oblake.
Vsak dotik srebrnih odtenkov
se z vetrom sprehaja
skozi lase mimoidočih.
Srebrni odtenki spominov,
so izgubili sijaj,
umazani letajo po nebu.
Edini spomin je tvoj obraz,
ki nemo strmi
v praznoto mojih misli,
tisti obraz,
ki je vedno pred mano.
Še spominov ni več,
zamenjalo jih je jesensko listje.
Izgubljeni so za vedno,
čeprav je v meni upanje,
da so moji spomini,
zaplavali k tebi.
Všeč mi je!
Me pa zmotijo besede sedaj. Ne vem ali so res potrebne oz. tako pomembne? No, to je le moje mnenje, nič obvezujočega:).
lp, ajda
Res hvala za mnenje,
veliko mi pomeni ker se še vedno učim in sem popravila napako. Želela sem samo izpostaviti sedanjost in ne nevidni ampak čarobni čas drugih pesmi :)
Lp Emč
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Emč
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!