Strah in
Katarina,
o Katarina,
bele lilije, zažrta
v lakoto mi kakor volk.
Kot vojska,
ki si te poželi,
narisana na Faustove stene.
O bele lilije,
Katarina,
preštej jih v svojem naročju,
pet, desetkrat,
upri v njih svoje modre oči.
Priplazil se do tebe bom,
o Katarina,
in se jih napil.
Katarina, o Katarina.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sonofearth
- 06. 10. 2015 ob 19:47
- Prebrano 581 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 184.59
- Število ocen: 6
