Nekaj delam narobe.
Preveč se oziram za hrbet,
preveč napenjam ušesa.
Bom slišala tisto,
kar poboža pod površjem?
Bom videla senco,
ki me preganja?
Danes ali sploh kdaj?

Raje grem po drugi poti,
kjer se ne bom spotikala
ob korenine.
Rasteš iz drugih prsti,
zalivale so te druge misli,
sedaj te božajo drugi valovi.
Samo na nekaj točkah
se stikava.

Nekaj delam narobe.
Prepričana sem,
da je tista voda že odtekla,
zato ne boš slišal utripov,
ki zaključujejo dan.
Jutri bo struga prazna.
Po čigavi krivdi?

modricvet