T_{^{ajfun pozabe}}

-

Zavedanje spremeni težišče
in se polno samega sebe prekucne
pod težo informacij, ki jih črpa
iz vedno bolj čuječega spomina.

Oblečem najbolj vpadljiv negliže,
ponosno nastavljam nogi,
počakam na žvižge mimoidočih,
se naslajam ob burleski,
ki se v zatišju odvija v njihovih glavah.

Jaz, ki bi moral biti od nekdaj,
je jaz, ki je postal tujec
in pretkan strateg v beznici besedoslovja.

Borba podivja pod valovi
kadar zmanjka kisika,
tam, in edinole tam, je pravcati kaos -
iz zmešnjave zmotnih interpretacij
se rodi, in vzplamti, preganjavica.

 Ptič potapljač se rodi z akupunkturo duha -
mojstrsko suvereno čvrsti prijemi
razdražijo vse prave točke
za maksimalni blagodejni učinek.

^{(Meje med zavedanjem,
stvarnostjo in prisebnostjo
so tesno prepletene,
čez rob sprejemljive prizemljenosti
pa te pahne le ena igla preveč.)}

Celoten postopek je vsiljivo neboleč,
vse dokler se ne dregne
v osrednji stolp živčnega sistema.

Ob tem trku ostaneta le dve izbiri:
soočenje _^(napad) ali zanikanje _^(obramba).

Epicenter paranoje ni v mislih,
temveč v čustvih, ki jih misel vtetovira vase.

Bežanje pred začutenim, ali podoživetem,
je moment, ko se začne gola vožnja
po suhem toboganu.

Beg pred nevarnostjo, je instinkt
vgrajen v genski spomin.

Upreti se temu nagonu
zahteva več kot le viteško hrabrost -
zoperstaviti se moraš istemu razumu
proti kateremu biješ bitko.

Biti moraš štor, ki je čez les, da to storiš.

In ravno ta trenutek norosti
te zblojenega potegne
iz brezna blaznosti.

_{^{(Vojna za um se tu šele začne -
dovoljeno pa je vse,
od jedrskega, nuklearnega,
in kemičnega zla.)}}

Prava mora je v resnici tam,
kjer je izvorno občestvo bolesti,
vsega védenja in zavedanja,
tam kjer čas ne upošteva zakonov geometrije,
kjer ukrivljeni dialogi dobijo krvoločne zobe,
kjer lepi pogledi začno srepeče svariti,
tam kjer domuje domena preteklika,
ki uvaža in izvaža informacije neprenehoma,
z leti zmerom manj zanesljive
in tem bolj zdravju škodljive.

Prava mora je v pomnjenju.

_{^{(Oda gre selektivnemu spominu,
globok priklon kreatorju sivih celičnih membran.)}}

Med tem časom, ko pustošijo hudourniki,
ruvajo orkani ter zmrzujejo ledene dobe,
se vso omrtvičeno demonično stvarstvo
prenese na poseben virtualen pogon,
_{^{(»izključno manufaktura za dotične skrajnosti«)}}
tega pa se zaklene v eno od kitajskih škatel,
ki je zaklenjena v drugi škatli,
ki je zaprta v naslednji škatli,
ki je zalepljena v četrti …

Pogon se odcepi daleč od osebnosti,
ostane le še senca stare pristne identitete,
a ta je zdrava,
da,
nadvse nesrečno zdrava.

^{[GMO Duša™.]}

naprimerjanez