Resnica.

Lp

Irena

Hvala, Irena!

LP, mcv

ampak mc, a v tej pesmi ne zapadeš v lastno protislovje, ko skušaš izpovedat, kaj pesem zate ni?

pesmi, ki imajo podaljšan rok trajanja, so praviloma neizprosno natančne, čeprav lahko  dopuščajo precej  svobode pri razlaganju

Niti ne zame, ampak sama po sebi.

Pesem je možno pogoltniti tudi v kosu, ne da bi jo zgrizel na prafaktorje.

Razlaganje vsebuje tudi 'laganje', torej napačno interpretacijo, zato je treba to natančnost jemati z rezervo.

Lp, mcv

nekatera pravila so zato, da se kršijo, vsaj jaz uživam, če jih in obožujem moderno poezijo, kjer je meja nebo.

"Nekdo postane jezen,
ko zlaga koščke po svojih zakonih,
a se mu skulptura
na koncu podre.
Zato jo pusti, naj raste v svojem svetovju,
kjer beseda ni kamen ali voda."

Lp, Lizika

Hvala, lizika, za tvoj komentar.

LP, mcv

MC, kaj se prebere na mah, pri branju česa drugega se tuhta, pri branju česa tetjega oboje – lahko tudi hkrati.
Če se prebere na mah, se lahko tuhta kasneje, podobno kot pri vtisih, ki prihajajo po pogrebu za žalujočimi … ali pa jeznimi, razočaranimi … karkoli že pač.
Če se sprva tuhta, lahko ob-čutenje z zamikom lopne po zatilju, povzroči hlad pri kakšni pesmi, pri drugi morda ogenj. Razen izjem, pa nikakor pri eni pesmi obojega hkrati; če pa že, se ve, da je to z namenom.
Če si vsak vse lahko razlaga po svoje, potem  je pesem bržkone slaba, povprečna, neizdelana,  etc.
Da takšno pesem bralec vpije kot goba, in je hkrati paf, je najbrž krivo haluciniranje – čredno,  po možnosti. 
V tej tvoji pesmi ponujaš recept, kako naj se pesem použije (katero/kakšno že?  ni določeno)
hkrati pa praviš, da pesem ni kamen ali voda, zato se je ne sme secirati – v njenem svetovju.
To je protislovje. Koordinate so me malo spomnile na fiktivnega Pritcharda iz Društva mrtvih pesnikov.
Pri resničnih presežkih ni bojazni, kako jih brati in razlagati, da pri tem ne bi nastala zmedena pojmovanja. Pri nedovršenih pesmih pa pride prav izgovor, mantra/puhlica o neskončnih možnostih
(subjektivnih) razlag.
Res je tudi, da se o vsaki pesmi da razpredati do onemoglosti, ne glede na to ali je slaba ali presežek.
Pesem tudi ni živo bitje. Z lahkoto jih lahko seciramo. Zame so besede glina, ne verjamem, da kaj trpijo, kadar pridajamo ali odvzemamo.

Morda še ljudska modrost, kot nasvet za pisanje:

Zrela hruška sama pade z drevesa.

Hvala, Polde, za tvoj čas, da si naredil ta zapis. Ko bom velika, bom morda pokapirala.

LP, mcv

ne, ko  boš majhna, boš.

lp