Všečkaj stran

 

Hair Clinic Slovenia

Sponzorirano · 

Herodus recitiert:

Zakaj ti, Jezu Kriste, pred mano obeniga čudeža sturiti nočeš?

Zakaj se polej hvališ, de ti je vse mogoče?

Kdo je tebe, nasrečnika, taku močnu zapelal,

De si otu meni glih biti, kir sem pravi judovski kral?

Očeš soj leben koker en rezbojnik na križi zgubiti?

Povej mi, si ti taisti Janez Kerstnik, kir sem mu jest glavo preč dal? inu si zdej od mertvih vstal, de bi se nad mano mašval ?

Poberi se tedaj spred mojih oči,

h Pilatušu,

nej te on kozjih molitvic nauči!

U romanci nema smrti, što je dovoljno da ne bude tragedija, ali u njoj se neke osobe dovode na rub smrti, što je dovoljno da ne bude komedija, piše John Fletcher, jedan od začetnika te književne vrste u Engleskoj.

Shakespeareove romance, nazivane i mračnim komedijama, problematskim dramama i dramama ideja, ingeniozni su preludiji njegovim mračnim tragedijama i urnebesnim komedijama. One su katkad ironičan, a katkad i komičan književni prikaz velikih i značajnih legendi, povijesnih događaja i ličnosti koje sudbinski, prije svega na tragičan ili nesretan način oblikuju pojedinačne živote, koji - prije sudbinskih događaja - bivaju upravljani gotovo nadrealnim aspektima shvaćanja i doživljavanja ljubavi. A ljubav se u književnosti, kao što je poznato, najljepše izriče poetskim jezikom, pa i Shakespeare svoje romance odijeva u sjajno poetsko ruho.

Shakespeare je zahvaljujući upravo svojim poetskim djelima stekao slavu i književno ime, a njegovi se Soneti neprolazne ljepote i dan-danas ubrajaju među najsavršenija poetska ostvarenja u povijesti svjetske književnosti.

Puška poči sredi dneva

tam v Divači, naše ljudsto

zbira se in demonstrira,

neti domoljubno čustvo

v srcih vseh Slovencev plamen,

le naš Muri pred barufo

skril kot pravi strahopetec

se je v svojo pasjo uto.

Kri iz petih ran prelila

se je na slovensko grudu,

o, Trzin, ti vas domača,

položena v črno trugo!

Tanki vozijo skoz mesta

in napadajo brezupno

barikade, letališča,

naši se bore pogumno.

Trije so ministri zbrali

v Zagrebu se in prav umno

govorili o premirju,

ki ni trajal niti uro.

Zračni se alarm sprožil

je nad nami drugo jutro,

stric moj spustil je rolete

in nas skril tja v klet nemudno.

V gozdu krakovskem je straža

porazila vojsko južno

iz vojašnic beograjskih

gre nov bataljon - v pogubo.

Že diši po miru, vojska

se umika v bivšo jugo,

z murijem na vrvi stopam

po svobodni zemlji strumno!

 S svojo staro sem Cordobo

se zapeljal v center mesta,

 tja h kavrnici Granada,

 tam naj randi bi imela,

 jaz in punca iz Seville,

 ki spoznal sem jo prek spleta,

 rekla je, da je slavistka,

 jaz, da malce sem poeta,

 pa sva hitro določila

 čas in kraj prvega zmenka.

Je prišla tja v žoltem krilu,

 in v visokih rdečih petkah.

 jaz pač, v zguljenih kavbojkah

 in ponošenih supergah.

 Pila je cocktail s tekilo

nenavadnega imena,

jaz pa Uniona iz flaše,

mrzlega kakor je treba.

Rekla je, da jo zanima

moja čud, mentaliteta

jaz, da vseh manir naučil

sem se v proizvodnji Etra.

Po pijači in klepetu,

zgolj da bliže bi sedela

sem jo še odpeljal v kino

kjer je seveda

Gledala sva Blancanieves

španski nemi film leta,

o dekletu, ki postati

bikoborka je hotela.

Film kot nalašč dogajal

se v Sevilli je seveda

in ko videla domače

mesto moja je mladenka

po Andaluziji rodni

silno je zahrepenela,

pod las črnih pajčolanom

solza zdrknila blesteča

ji na ustnice je rdeče

in odstrla je pramena

pa sem  jo poljubil vroče.

Ne sprašujte kaj počela

sva vso noč po koncu filma,

naj povem le, kar je treba:

da ta noč po vseh merilih,

se je silno kratka zdela.

ZORA

Kakšen vrišč so zjutraj zagnali ptiči

kot da bodo uprizorili štrajk.

Najbolj glasne so bile seveda srake - anarhisti,

potem vrane - sindikalisti,

pa kosi - socialisti

in tako navzdol  vse do vrabcev - lumpen proletarcev.

Zgubljena pomlad;

naša polja je požgal

okupator - sneg.

Matej Krevs