Povej mi nekaj

ti

moj mali svet

se tudi tebi zdi kot meni

da vse prevečkrat

bentim nad teboj

kar je hecno

se ti ne zdi

ko pa vendar omenjam

zvrhan predal spominov

in jutra

dneve

noči

silne minule poti

z nasmehom

in njeno dlanjo v moji

se ti ne zdi tako kot meni

kako zelo pozabim

biti hvaležen

za včerajšnje dni

kako prerad tožim

nad danes

krivično tožim

pa toliko imam

poglej

premorem dom

in nič ne de če je majhen

in nič zato če je skromen

v njem mi čebljajo

štirje puhasti srčki

štirje razlogi

da se z veseljem vračam domov

in poglej

tam zunaj je nebo

je tiha reka

je drevo

ki je vedno tam zame

je sonce

je dež

in je tudi ona

tam nekje

kdove

mogoče z željo

da se skupaj usedeva na klop

poglej

koliko imam

in kako velik si v resnici

ti

moj svet.

igor žuravlev