Proti zimi

Gozd je razčesan,
razgaljen veter igra
na prazna dupla,

brenka po trohnelem dračju.


V vejah poje
zapozneli slavec,
žgolenje me medi
za tvoj kruh,
lakoto tešim
z zadnjo skorjo,
med žvečenjem želja.

 

Vonj po zimi

se zaje v telo,

objedeno
ostaja lačno.

Prve snežinke

snujejo pozabo,

drevesa še upirajo pogled

v nebo.

 

 

 

 

pi - irena p.

Andrejka

Poslano:
28. 09. 2015 ob 18:37

Lepa občutena impresija, da bralca kar poboža.

Morda bi popravila samo izraz 'zaostali' slavec. Kaj pa zapozneli slavec?

Pozdravčke od

Andrejke

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
28. 09. 2015 ob 18:59

Hvala ti, Andrejka, ravno to...zapozneli! Meni tako ljub, ko se oglasi :) in spet mislim, da je pomlad.

Prisrčen pozdrav

Irena

Zastavica

koni

Poslano:
29. 09. 2015 ob 13:03

lepa pesem, pi; iz katere kar kipi ljubezen do narave in njenih pojavov v trenutnem letnem času, ko "drevesa še upirajo pogled v nebo"; kako tudi ne, saj drevo v svoji zemlji tudi golo obstoji kot simfonija večnosti;

z lepimi pozdravi,

 koni

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
29. 09. 2015 ob 17:13

Narava lega spat umirjena, z vedno isto uspavanko, človek odhaja pomirjen, utrujen  ali še poln želja. Nekateri lačni drug drugega.

Hvala za komentar, Koni :)

Lp

Irena

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 28. 09. 2015 ob 10:01
  • Prebrano 821 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 326.76
  • Število ocen: 20

Zastavica