Malojesenska pesem
Ko si se mi pustila
prvič spoznati, si bila čisto neznatna.
In tako daleč kakor slutnja.
Pa že tistikrat res precej globoko zažrta.
V nitastih grebenih vresja.
Da si me samo malo kasneje dokončno iztisnila
tudi iz listja
mojih razposajenih pokrajin.
A še vedno ostajam. Čeprav nekam neločljivo
ter trdno
povezan s tvojo navzočnostjo.
Kajti drugače sem lahko le- obnemelo poletje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 28. 09. 2015 ob 12:15
- Prebrano 874 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 382.42
- Število ocen: 12
