NEKAJ BOM POVEDAL
Tako kot sem jaz zgrajen v malem,
s srcem, ki me opominja in živi
je iz galaksij in njihovih neštetih sonc,
zgrajen samo en nepredstavljivo velik mož,
kateremu je potrjevalna kamrica srca
prav naše osončje,
ki daje temu velikemu človeku
vseprisotni temelj časovne večnosti.
Ta nenavadna soodvisnost
je za pomoč človeštvu darovala Krista,
da bi nas obvaroval pred skrajnostjo
medsebojnih ponižanj v svobodi dejanj.
Oblekel je vidno telesnost,
v opomin nevrednosti početja mnogih,
a napredne duše bodo v imenu božjega duha
prenašalke pra-temelja pozitivnega življenja.
Pogoj je, da se telesno za to odločimo
in le v tem smislu postajamo duhovno njegovi otroci.
Samo tako se lahko izkopljemo
iz obsojene materije.
Duh je ono što nas čini. Da nam je još samo mrva vere, planine bismo pomerali...
Lepo!
Lp Milena
dragi tomi!
prvi štirje verzi - prav ti štirje!
hvala in prosim, še kdaj kaj povej
lp
jaz oz. maja
Strinjam se z Jaz - em, prve štiri vrstice govorijo zase in kdor ima oči, jih sliši, kako zajemajo stvarstvo.
Lp
Irena
Tudi jaz zajemam koliko mi je dano iz tistega dela našega stvarstva, ki mi je dosegljiv in v katerega verjamem bolj kot mnogi, čeprav ne malikujem po farnih klopeh, čutim v sebi moč te resnice.
Hvala vam za odziv, še posebno zato, ker ste tako lepo v srcu duhovno naravnane.
Lep pozdrav Milena, Maja in Irena od mene.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!