Steci iz srca v jagodice prstov
lezi v njihov odtis
iščejo se tatovi ljubezni
iz muzeja škrtega časa
Pridi v moja zrkla
med skeniranjem roženic
lovijo
vanje ujet konec kroga
Ne spoznajo naju
sledniki redkosti
ker se prekrivava
Oči
so ogledalo z obeh stani
blazinice na rokah zraslost
ubeživa jim tja čez
kjer ni mrtvih
dokler se živimo v mislih
Pobegniva pred steklenim zvonom
ki čaka najine dlani
sprijete še usahnjene
so izumrla vrednost
Pravzaprav bi niti ne skušal poleteti v sfere nekih žametnih superlativov, spoštovana Pi- Irena, a tu te ponese kar samega, ko te zajame ta piš čudovite poeme. Zatorej... kaj bi drugega kot: beri Saš in uživaj v prekrasnih verzih.
Lp, Sašo
Hvala, Saš :)
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!