Zagrnjeni

Okna hiš so zastrta z zavesami;
še najboljše so tiste iz gostih niti,
ker skoznje ni videti,
da vstane vsaj dve uri prej,
spije jutranjo kavo v samoti,
s strjeno usedlino v skodeli
se umakne v atelje
in jo nanese na platno;
močne obrvi izriše in ustnice,
polne ustnice, in velike temne oči
in vsakič rjuho potegne prek podob
tik preden je čas za jutranje ljubljenje,
potem zaklene za sabo,
da ne bi kdo premikal zaves
in ranil ritualov zagrnjenih ljubezni

 

 

TadejaL

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 09. 2015 ob 14:42

Pesem mi je všeč, nedovoljen pogled, ki si ga lahko privošči pesnica ... meni se zdi, da bi bilo dobro še enkrat premisliti o naslovu (zagrnjene ljubezni na koncu pesmi nekako narekujejo, da naj se spremeni). Kaj meniš?

Lp, Ana

Zastavica

TadejaL

Poslano:
26. 09. 2015 ob 13:35

Hvala za komentar; bom razmišljala v tej smeri. 

Lep pozdrav, Tadeja

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

TadejaL
Napisal/a: TadejaL

Pesmi

  • 24. 09. 2015 ob 00:13
  • Prebrano 578 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 174.63
  • Število ocen: 8

Zastavica