sPEt SEM
In zdaj se znova
vrnem vate.
Na tvojo belo vrv
obesim
svoje sveže oprano srce,
po kotih tvoje tišine
raztresem dišave
in blazinice brez bucik,
prisluhnem
rahlim tonom črk,
ki jih začinjaš
v skledi svojih rok.
Uležem se
na tvoje mehke boke
in ti me razprostranjena
zanihaš
skozi vse svetove,
v katerih sem kdaj bivala,
in skozi vse,
ki me še čakajo,
da jih naselim.
V belino tvojega ometa
vtisnem dih
in se podpišem tja,
kjer se iluzija
tvoje končnosti
mehkó izteče
v tla.
speta. zapeta. za pet. pesem. Bravo.
Lp
A
..in spet te je lepo brati...;
lp, koni
Vračanje k sebi / pesmi - lirična ljubeča prepletenost izrekovalke in izrečenega - pesem, ki odpira razmišljanja o tem, kaj vsakemu od nas, ki pišemo, pomeni beseda in kaj pomeni, če usiha, se umika in če znova izbruhne - intenzivna občutja, ki ob stran razuma postavljajo ljubezenski odnos med ustvarjalcem in orodjem, brez katerega si izrekanja ne predstavljamo ... Čestitke,
Ana
...spet speta z belo vrvjo raztresene dišave bivanja, zapisana s črkami vseh tvojih svetov....všeč!!!!....leeepaaa :)....v podpisu končnosti tako krhka in resnična še za koga....
Lep pozdrav,
Majda
Hvala vsem. Huda je samota, ko te pesem zapusti, tem slajša je vrnitev - ko prideš spet d o m o v ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 22. 09. 2015 ob 22:04
- Prebrano 1015 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 633.98
- Število ocen: 23