u noćima nekim samo su dubina
s kojom stižu kad usnemo
i svijetle kao oblačak
srebrnim osmijehom
srcem u daljinama
iz metafizičke strukture svijeta
hoće li kaplje zlatnog grumenja
kad stignu vagamo istine
zaneseni obećanjima
u noćima nekim doista nadohvat su
približavaju se glasom reskim
i rukom zaštitničkom bude nas
kao našim strahom
a nikako ne sviće, tračnice su
glas djevojčice iz živoga pijeska
i likovanje silovatelja
ono što nam se stalno približava
samo je čas
kad se s prvih perona života
jednom mora otputovati
Mladost su ti prvi vlakovi...a želje i naleti naši strasni su zlatno grumenje...nemoć je silovatelj...a starost odnese ceo vlak u nepovrat...
Divna pesma,zahteva čitanje po nekoliko puta,da bi se prepoznale stilske slike i da bi se pravilno shvatila,mada...možda i nisam pronikla u nju...ali je ja ovako vidim...
Lp Stella :)
Ma koliko da smo odmakli vožnjom svojim putem, uvijek smo na prvim peronima života, a i treba tako biti. Jer, ovo je samo naš peron, samo naš put, a bit će i samo naš, sasvim originalan završetak puta. Dok smo na prvim peronima još uvijek nas ima, mada su noći promišljanja sve prisutnije. Prava pjesma.
lp, slavica
Što raditi sa svim ovim pohvala i komplimentima. Biti zapravo sretan što ima pjesnika oko mene, što se čitamo i uživamo u pjesmama. Hvala vam, drage Stella i saraivor.
Veliko mi je zadovoljstvo srdačno vas pozdraviti:)
Prvi vlakovi - počeci nečeg novog u životu nezavisno od životnog doba ... Peroni su prvo čvrsto tlo naših odluka... Život je putovanje! Sjajna pesma, kao i uvek! Od tebe ništa manje i ne očekujem!!!
Lp Milena
Dok sanjamo prve trešnje, dok sanjamo prve snegove, dok se sećamo prvih ljubavi....
Mirko Popović, pesnik i sanjar...jedan od "tri musketara", koji će nastupiti početkom novembra u Novom Sadu, na zajedničkoj pesničkoj večeri, uz muzičku podršku fenomenalne pijanistkinje Rite Kinke.
Mislim da ćemo Mirko Popović, Duško Babić i ja imati dosta toga da kažemo novosadskoj publici, u sali Akademije...
Milen, nekoč pride zadnji peron skozi katerega vstopimo
in ne vemo kaj se dogaja potem, ko nas odpeljejo
z večnega potovanja. Globoka pesem z odkritmi občutki.
Lepa.
Lp, hope
# Milena, hope, hvala vam na čitanju i osvrtima. Raduju me vaši dojmovi.
# Iskreno, počašćen sam ovim što pročitah. No, daj Bože da se ostvari.
Lp,
Mirko
Prispodoba prihoda v svet, ugašanja zvezd, silnega hrepenenja, ki se kljub razočaranjem ne zmanjša, energije, ki nas izstreli v življenje in traja do zadnjega diha ... prvoosebni množinski subjekt nas vabi k soudeležbi, pesem govori skozi vsakega posebej, kot so unikatna naša življenja, a hkrati podrejena istemu zakonu; ono što nam se stalno približava / samo je čas - pesem, ki se nahaja v avtorjevih značilnih liričnih legah, čestitke,
Ana
Hvala za ove meni značajne komplimente. Najljepše se zahvaljujem urednici i srdačno je pozdravljam,
Mirko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!