Čuden dan

se odvija

neopredeljen

niti slab

niti dober

ni za smeh

ni za solze

namaka se v mračni svetlobi

začinili so ga oblaki

in pozdravljen

nekoč sošolec

nekoč sodelavec

še vedno kolega

nekaj besed

in odbrzi

na kolesu ob katerem moj zardi

kako čuden dan je danes

o bog

kako si želim dotika

ali slišiš

omenjam te

ma pozabi

previsoko si da bi slišal

vsaj dežja še ni

in prijetno je sedeti tu

v družbi samotnega drevesa

mogoče ga pojdem objeti

lahko da oba potrebujeva to.

igor žuravlev