Stranska vratca
Posipaš z zlatim prahom
staro nebo moje kože,
moje knjige hrepenenja,
zrelost moškega in ženske.
K nama v skokih jezdijo
popolne, nežne, mile oblike školjk,
odpiranja in zapiranja,
žareči in temni pogledi bisera.
Kot pozno popoldanski počitek sva,
ki zaustavlja sonce na prisojni strani neba,
medtem, ko se gledava v odsevih reke minevanja,
bosonogo dekletce in temni, pogumni deček
v sedlu davnih sanj.
Vprašala bom zemljo,
vprašala njene odprte, upajoče veke,
kako naj znova in znova
vstopava skozi skrivna, stranska zvezdna vratca
v galaksije večnosti.
.
Pozdravljena Majda in zelo lepa pesem.
Igor
OJ, Igor...hvala ( enako! )
Lep pozdrav,
Majda
vsa pesem je kot zlati prah, ki ga imajo srečneži v očeh :)
Lp
Pi
:) ....hvala, Irena....
Pozdravček, malo zlat :)
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 10. 09. 2015 ob 14:13
- Prebrano 689 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 385.85
- Število ocen: 15