Tam gori
Letališče.
Pristani ptic
in ljudi,
ki bi radi leteli,
pa so zato pozabili
ploskati pilotu,
ko so poskočili
na trdnih tleh.
Stojim in čakam
kovček
a ga ne poberem
vrti se in vrti
in naposled stegnem roko,
odhajam tja,
kjer sem prizemljena,
pozabiti moram višine,
tukaj sem na dnu.
Brišem tla.
Nekomu je bilo slabo.
Morda bi tudi ta
raje letel
tam med oblaki
do sončnega raja.
Koliko Adamov
in koliko Ev
stanuje tam gori.
Hope,
Dirnula me tvoja pesma... Interesantno je da i sama razmišljam na sličan način...
Lp Milena
Sem zaslutila da blizu zelo razmišljaš Milena.
Pesmi umirjajo in hkrati izpovedo naše misli.
Hvala ti.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 08. 09. 2015 ob 00:08
- Prebrano 688 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 177.3