Oddaljen vdihneš duh
trohnobe in slovesa,
jutra z jeziki megle,
ki jih pogoltne odprt dan,
iščeš zgubljene rokavice,
brez madežev, razpok in gub.

Prodajalci kostanja
pripravljajo peči,
lutke v izložbah
čakajo na plašče,
sveče ponujajo vso leto,
v jesen se njih vonj plazi
na mize in med pernice.

Pod odpadlim listjem
zašumi samota,
dolgi prsti mraza
naju stisnejo v objem,
dokler sva gorka,
dokler ne zamrzne

zgovorna tišina,
nekje v njej
bi rada plesala pomlad.

pi - irena p.