Ništa odavde
ponijeti nećeš
osim onog što
u sebi nosiš.
Blago je pravo
čuvstvo što primaš
i ljubav za druge -
ako je imaš.
Ne gradi kule,
ne želi tuđe,
ponijeti tamo
to se ne može.
Komadić snova,
djelić duše,
stane u ono -
u što te slože...
Valy, nič. Tko kot govorijo tvoje besede, le da se tega mnogi ne zavedajo.
Vse razen naše duše bomo pustili, ostalo bo in naredili bodo s tem kar bodo.
Čemu se grebit je vprašanje, mogoče za še in še ali ne,ker je dosti tisto,
da imamo za preživet dokler nam je dano.
Prav imaš. Odlično napisano.
Pozdrav, hope
Kada u braku nestaje ljubavi, ljudi se grčevito bore da izgrade kuću, kupe vikendicu, grobnicu... Materijalnim stvarima nadoknađuju prazninu duše i srca. Odlična pjesma.
lp
Slavica
Hvala hope, drago mi je da ti se sviđaju moji stihovi. Nikada nisam razumela one kojima je materijalno jedino važno. Moji snovi i stihovi ono što me vodi...
Slavice, u pravu si - srce i duša ne mogu se napuniti stvarima. Ali mogu snovima, željama, igrom riječi...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: valy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!