Jesen

Jesen

bom postala,

spremenila se bom

v liste

nad klopjo

kjer rad sediš,

ko me bo veter

trgal

ti bom božala lase,

se dotikala tvojega čela,

ko boš osamljeno razmišljal

si bom prebarvala liste

v zlato barvo,

da me boš opazil,

ko bom pristajala

ti na kolenih

se dotikala

tvojih rok

in ti burila

domišljijo.

Ne boš vedel,

le bolj toplo ti bo

pri srcu,

ko boš čutil

jesensko listje

in hodil po mehkih tleh

z rdečimi listi posejano.

Vso pot do doma

bom s teboj

in ne boš me pozabil.

Jesen bom postala

ko bo poletno sonce zašlo,

takrat se pripravim

da te razvajam

in te spremljam povsod

na vseh tvojih poteh,

da ti bo srečen korak,

da ne boš sam.

Starajo me leta

z vseh dreves

bom odpadala

tako dolgo,

dokler me ne prežene

bela zima.

Takrat bom umirala

in gole bodo veje.

Ti pa boš šel domov

se zavil v toplo deko

in poklical

mesojede papige

da ti bodo jedle zrezek,

da ti bodo pele ostanek jeseni.

In tiho bom čakala

na naslednjo jesen,

starejša za eno leto,

dokler me bo

veja držala.

In veter bo moj

zaveznik.

 

IŽ-lev

li

li

Poslano:
05. 09. 2015 ob 07:26

Mehko..


lp  li

Zastavica

igor žuravlev

Poslano:
05. 09. 2015 ob 08:12

Čudovito Hope. Tako zelo zelo všeč.

Bodi lepo.

Igor

Zastavica

tomi

Poslano:
05. 09. 2015 ob 08:57

Opojna zasanjanost nekega momenta

čustvene zamaknjenosti

je opaziti v tvojem bitju,

v katerem vre želja,

a telo kot da ne razume.

LP Tomi

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
05. 09. 2015 ob 12:06

li, naj se čuti mehko, naj bo brez ostrine, hvala ti.

Bodi lepo.

Lp, hope

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
05. 09. 2015 ob 12:07

Igor,  takšen je bil moj namen in hvala ti, ker si prebral.

Želim ti lepi novi dan, četudi ne bo ravno sonca, sonce je v tebi.

Lp, hope

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
05. 09. 2015 ob 12:08

Tomi, sanje, želje, hrepenenja in telo, ki zgleda kot da ne razume,

kako odlično si to napisal.

Želim ti lep, lep novi dan.

Lp, hope

Zastavica

Milena Vučković

Poslano:
05. 09. 2015 ob 12:43

Lepa i bogata jesen puna zlatnih i toplih boja, baš kao i tvoja pesma, Hope... Sećanja koja nas prate do kućnog praga i čekaju sledeću sezonu opadanja lišća da se ponovo jave... Hope, prelepa metafora... nežna, nežna pesma... 

lp

Milena

Zastavica

saraivor

Poslano:
05. 09. 2015 ob 13:32

ko me bo veter

trgal

ti bom božala lase - Tako nježno...

l.p.

Slavica

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
05. 09. 2015 ob 13:55

Draga Milena,

zelo sem srečna, da si v pesmi videla in začutila tisto, kar sem upala,

da bo nekdo opazil In opazila si, zelo me veseli. Zate in za vse tiste,

ki so mi blizu. Hvala ti.  Nežna, da ti v jeseni poglasi lase in se dotakne

povsod do doma.

Bodi lepo, pozdrav, hope

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
05. 09. 2015 ob 13:57

Slavica, hvala ti.

Naj bo nežen veter, naj gladi in boža, potem bodo tudi  besede dosegle učinek.

Hvala ti.

Želim ti vse dobro,

lp, hope

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
05. 09. 2015 ob 15:03

Ob branju pesmi sem se ves čas spraševala, zakaj so pesnikove žalosti zmeraj mehke, ko pa v resnici še zdaleč niso. Verzi jih omehčajo. Morda ravno zato nastane pesem.

Lp

Irena

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
05. 09. 2015 ob 17:00

Pozdravljena pi,

mogoče misli, ki postanejo neke vrste stalnica celoomehčajo besede kot so na začetku ko niso tako mehke, ko na glas bolj grobo kličejo, a če trajajo dolgo se omehčajo in spremenijo v različne prispodobe in potem to napišemo sicer v dosti

manjši....ipiki...a se še vseeno čuti, četudi v mehkem načinu izražanja.

Ja, prav imaš.

Želim ti lepe dni,tudi ko bo jesen.

Lp, hope

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 09. 2015 ob 10:21

Pozdravljena, Hope,

tudi mene se je pesem dotaknila, kot pravi Pi: toliko žalosti, izpete v mehki lirični pesmi. Morda bi razmislila o nekaj popravkih (vejice, vrstni red besed ...)?

Jesen

bom postala,

spremenila se bom

v liste

nad klopjo,

kjer rad sediš,

ko me bo veter

trgal,

ti bom božala lase,

se dotikala tvojega čela.

Ko boš osamljeno razmišljal,

si bom prebarvala liste

v zlato barvo,

da me boš opazil,

ko ti bom pristajala

ti na kolenih,

se dotikala

tvojih rok

in ti burila

domišljijoe.

Ne boš vedel,

le bolj toplo ti bo

pri srcu,

ko boš čutil

jesensko listje

in hodil po mehkih tleh,

posejanih z rdečimi listi posejano.

Vso pot do doma

bom s teboj

in ne boš me pozabil.

Jesen bom postala,

ko bo poletno sonce zašlo,.

Takrat se pripravim,

da te razvajam,

in te spremljam povsod

na vseh tvojih poteh,

da ti bo srečen korak,

da ne boš sam.

Starajo me leta.

Z vseh dreves

bom odpadala

tako dolgo,

dokler me ne prežene

bela zima.

Takrat bom umirala

in gole bodo veje.

Ti pa boš šel domov,

se zavil v toplo deko

in poklical

mesojede papige,

da ti bodo jedle zrezek,

da ti bodo pele ostanek jeseni.

In tiho bom čakala

na naslednjo jesen,

starejša za eno leto,

dokler me bo

veja držala.

In veter bo moj

zaveznik.


Kaj meniš?


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 05. 09. 2015 ob 03:15
  • Prebrano 924 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 351.81
  • Število ocen: 15

Zastavica