Slepomišenje
prideš iz čistega nič,
vsake toliko,
me cinično oblajaš,
nežno poujčkaš,
nato me vržeš v koš
na smetišče časa
potem kakor zmeraj,
malo tulim v nebo
razbesnjeno čakam
na priložnost,
da te ujamem v kot
z nohti prheftam ob zid
in zagrizem v tvoj vrat
z medenico spodvijem rep
in ti spotaknem noge
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
- 03. 09. 2015 ob 11:00
- Prebrano 482 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 175.88
- Število ocen: 8
