
Sedim na njej
na klopi
rahlo omotičen
od srečanja z robom vrat
kuhinjske omare
čemu nasilje se sprašujem
in razkurjena osa
ne bi vedel zakaj
se ne odlepi od mene
XL muha izpred nekaj dni
brenči nekje v ozadju
metulja plešeta v zraku
čaplje danes ni
obveznosti pač
in krožijo govorice
da bo sonce potihnilo
v daljavi slišim vpiti zvon
preglasi ga refren drobne ptice
najbrž vesele po kosilu
in prešine me misel na poljub
dobro bi del
lahko samo na lice
ali čelo
tebi govorim
in vidim
nekdo je poteptal cvet
verjetno neroden korak
preblizu ljudi je rasel
in dobrodošel vetrič
še vedno igriv.
O, še pride, vse še pride, še pred' primaha jo jesen, ak' potanko zdaj prisluhneš, boš začul najdražje zven... Pol pa pridejo nje cmokci, taki mili, gajstni že, mal' počakaj, sploh ne jenjaj pa boš ves v dotikih nje... :-)
Lp, Sašo
Oj Sašo,
tale tvoja napoved mi je pa zelo všeč in sedaj je že toliko vab vrženih, da bi pa bilo res presneto nepravično, da se ne bi v katero ujela :)
Bodi fajn.
Lp, Igor
Igor, se cvet pokvari če raste blizu ljudi, vendar kdo ga bo zalival če ne drug kot človek morda zunaj odvisno od dežja, pa še tega pošlje On (gori).
Saj ni tako hudo...in lepo si napisal, nežno.
hope
Helou Hope,
hmm, saj ni tako hudo... ja prav imaš, ni VEČ tako hudo.
Bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!