Vedno sem občudovala tiste,
ki so časopise trgali na drobne koščke
in jih lepili v umetniške kolaže.
Meni to ne uspe.
Že ko jih v mislih raztrgam,
niso koščki nikoli dovolj majhni,
da bi povsem skrili
neprijetno vsebino.
Na nobeni strani ne najdem sonca
ali vsaj njegovega žarka.
Niti ene zelene travice,
kaj šele petperesne deteljice
(štiri peresca ne prinesejo dovolj).

Ko sem gledala njihove izdelke,
se mi je vedno zdelo,
da so nekje goljufali.
Pa kje je to našel?
Tega pa res niso nikjer natisnili!
Slepota pogleda ali pogled slepote?
Kako iz črnine narediti barve?
Iz človeka iztisniti človečnost.
Iz denarja vrednost dela,
vrednost kosa kruha.
Vedno sem se čudila njemu,
ki je bral in se smejal črkam.

modricvet