Zanjo je bil škrbast,
previsok, puklast in presuh
le vaški pijanec
brez denarja,
v prostem času lenuh.
Zmotila jo je vsaka
njegova hiba
v oceanu kitov
je bil zanjo le riba.
Lovila ga je na muho
in ko je mislil, da bo
končno svobodno plaval
ga je vedno zabrisala na suho.
Dovolj je bilo.
Čez rob je šlo.
Zato ji šepetaje zabrusi:
»Veš. Mogoče sem res krevlast
in moja roka ni roka ampak taca
toda od kolena do konca tiča
imam manj kot centimeter placa.«
Tako je leta zatiranj
spremenil v konec prepiranj.
V poželenje, hotenje,
v hrepenenje po njem.
Zavedala se je namreč,
da Janeza ni nikoli zanimala pravica,
je pač skromen fant
in vedno pove malo manj
kot kaže resnica.
Super, Espantajo. :-) Zelo pomenljivo in malce žgečkljivo se ti je ta pesem naverižila. :-)
Lp, Sašo
Hvala lepa :).
Lep večer.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: espantajo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!