Molči, spomin, utihni, naj te ne premami!

Nič ne boš govoril v tej noči!

Kaj naj vzamem, da bom spal?

Le kako

naj lek si izborim?

Ko vihar se vame zganja …

Ne pusti se skušnjavi,

ki te ven drži.

Molči in skrij se,

ne odpiraj albumov na stare čase.

Tiho,

Tiho,

Glej, kako se noč smeji!

Vse odhaja, vse cvrči!

Ušla bo v trnje, ta strupena kri …

Kam, da gre, nemirna kri??

Molči, spomin!

Polje vse na stene, kot da hoče uiti, buta, buta,

kot da hoče uiti, da zbeži!

Sem kot blaznež, kot blaznež sem blaznež!

Kam, da greš, nemirna kri???

So le sanje, samo sanje,

dihaj in žívi, nič ne boli.

Samo sanje …

Nemirna kri,

zgovorna je noč, ko molči.

Ustavi se, spomin, prenehaj. Umiri se. Ni važno.

Konec nikdar ne zbeži.

Nihče se ne smeji.

Živa sva – in se dani.  

Gospodična