Francoski rogovi v ozadju

službenih oprav blagajničark

subtilno tožijo o slabi menjavi,

a zgolj zato, da mine čas,

da se parkirišča zaprejo

in da restavracije nehajo streči;

vse tiste, ki od razžaljenih strank

še niso dobile juhe v obraz.

Francoski rogovi ne poznajo potk,

ki bi vodile v cingljanja popevk,

ne poznajo tržnic in tehtnic,

ki jim na smrtni postelji odrežejo jezičke,

da bi ne prodajale več enciklopedij

na črno, navsezgodaj zjutraj,

ko pobožne starejše gospe

peljejo svoja prepričanja na sprehod kot psičke.

In kaj potem, če okrog vratov

ni ogrlic s kamni iz novotvorb!

In kaj potem, če na poti domov

ne pade nobena sveža glava iz torb!

Francoski rogovi v ozadju

filmskih platen s plašnimi očmi

subtilno tožijo, a plačani so na uro

in sekunde jih vedno znova silijo v potpuri.

Matej Krajnc