Že videno
Temno perje,
tinten odblesk,
ko vran
razširi krila v dan,
spije svetlobo,
jo odnese,
da zasije
tik pred rušo,
tik pred nebom,
kjer jo strese s peres,
izkljuva košček za kak deja vu
in te prešine,
da si že brodil tu.
A le redko, redko kdaj,
čas poigra se
za nazaj,
podari občutek,
da se vse ponavlja
a ne veš zakaj, ne veš zakaj...
O, o, lepo odeta pesem v ritem rime, kot v mehek puh odeti log v spokoju zime...
Lp, Sašo
iz katere se rodi pomlad, a zmeraj drugačna
Hvala, dragi Sašo.
Spira nas danes, spira :)
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 25. 08. 2015 ob 08:34
- Prebrano 678 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 272.44
- Število ocen: 12