tu

na mojih tleh                             spi dlan

                                                  ki se vsako zamujeno uro vrača

                                                  v čevljih pesnikov in filozofov

 

                                                  železniška postaja boža ostanke časopisa

                                                  iz katerega sem jedla veter

                                                  ki se je skrivaj nasmihal prstom

 

                                                  čoln vrti travnik

                                                  kjer sem prvič splavila luno

                                                  in devičila razdalje

 

                                                  zadnji človek sadi vodnjak

                                                  in opazuje odsev spomenikov

                                                  ko pije stoletna drevesa

 

na mojih tleh                             hranim besedo             

                                                  ki se me dotika

                                                  s kondomom

Vesna Šare

Duško Babić

Poslano:
21. 08. 2015 ob 15:54

Izuzetna poezija. Hvala na ljepoti i posebnom pjesničkom izričaju !

lp s mora,

Duško

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
21. 08. 2015 ob 16:15

Hvala, Duško.

Lp z istega morja,

Vesna.

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
21. 08. 2015 ob 19:17

Malo sem se poigrala še z obliko. :-)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Vesna Šare
Napisal/a: Vesna Šare

Pesmi

  • 21. 08. 2015 ob 15:44
  • Prebrano 713 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 354.6
  • Število ocen: 12

Zastavica