Svobode ni ...
Skriva se v jezeru.
Nekoč bo v mojih očeh ...
Izstopila in odšla med ljudi.
Ljudstvo bo čutilo tisto.
Točno to kar čutim sam ...
Lahkotno stopam v smer.
Neskočno v veselje.
Preko oceana, proti morju ...
Niti gorovje ne ustavi tega.
Tukaj in zdaj živimo sami.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: primosrajtmajerevski
- 18. 08. 2015 ob 20:46
- Prebrano 587 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 164.99
- Število ocen: 6
