se je spremenilo mnogo,

 pojedla nisem tvojih vseh  semen,

desetine kil manj nosim naokoli,

in ja zaščite tolste ni okoli,

res škoda, da me zdaj ne vidiš ti,

še zmeraj me nobeden noče,

moledujem, pišem prošnje,molim gor v nebo,

samo to, kmalu zima bo,

v vsem poletju, ko bi naj se poredila,

da bi hladne, mokre  jesenske večere  in zimo, ledeno

na toplih , mehkih, guncajočih oblinah

prevalila ,oja, zdaj pa škripajo kosti,

ko z drevesa rumeno perje dol leti,

a zame dela ni in ni,

 važno, da smo zdravi,

da prav nič nam ne fali,

 da minus na računu prehudo  nas ne boli,

 da za  drobiž prav malo se dobi

lin