V vinogradu
oprosti
rad bi te
vprašal
iščem se
še morda hraniš
kak kos
nosim oči
velikega mroža
ko misli
obračam pod plug
skozi vrat
steklenice
iztekam sam vase
v meni so črke
zagrinjam se v brajde
poletnega jutra
prepijam se
preko jezera ust
ki šepetajo
v polnočnem vetru
skrbno razmršene
grive
bakrenega trtja
me slišiš
vesolje
urednica
Poslano:
19. 08. 2015 ob 09:14
Spremenjeno:
19. 08. 2015 ob 14:33
Pesem, ki jo lahko bereš kot celoto večpomensko (prilika o zorenju trte / odraščanju človeka / izrekanju) in ki se ne sili, da ne bi odpirala še več in več pomenov (v vesolje). Na videz enostavna, a premišljena, vzporednosti pomenov se luščijo z večkratnim branjem (če pričnemo že pri svetopisemskem vinogradu, iztekanje vase, prevajanje bakrenga šumenja ...), čestitke,
Ana
Odlična pesem.
čestitke in lp, branka
Juhej,
hvala Ana in Branka.
Zdaj pa srknem enega iz Kleinove steklenice ;)
Čestitke in kar tako naprej.
lpb
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 18. 08. 2015 ob 06:22
- Prebrano 1060 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 512.6
- Število ocen: 14