V vinogradu

oprosti
rad bi te
vprašal

 

iščem se
še morda hraniš
kak kos

 

nosim oči
velikega mroža
ko misli
obračam pod plug

 

skozi vrat
steklenice
iztekam sam vase

 

v meni so črke

 

zagrinjam se v brajde
poletnega jutra
prepijam se
preko jezera ust

 

ki šepetajo
v polnočnem vetru
skrbno razmršene
grive
bakrenega trtja

 

me slišiš
vesolje

Y

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 08. 2015 ob 09:14
Spremenjeno:
19. 08. 2015 ob 14:33

Pesem, ki jo lahko bereš kot celoto večpomensko (prilika o zorenju trte / odraščanju človeka / izrekanju) in ki se ne sili, da ne bi odpirala še več in več pomenov (v vesolje). Na videz enostavna, a premišljena, vzporednosti pomenov se luščijo z večkratnim branjem (če pričnemo že pri svetopisemskem vinogradu, iztekanje vase, prevajanje bakrenga šumenja ...), čestitke,

Ana

Zastavica

branka

Poslano:
19. 08. 2015 ob 14:31

Odlična pesem.

čestitke in lp, branka

Zastavica

Y

Y

Poslano:
19. 08. 2015 ob 19:58


Juhej,

hvala Ana in Branka. 

Zdaj pa srknem enega iz Kleinove steklenice ;)

Zastavica

branka

Poslano:
31. 01. 2016 ob 08:23

Čestitke in kar tako naprej.

lpb


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Y
Napisal/a: Y

Pesmi

  • 18. 08. 2015 ob 06:22
  • Prebrano 1058 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 512.6
  • Število ocen: 14

Zastavica