V vinogradu
oprosti
rad bi te
vprašal
iščem se
še morda hraniš
kak kos
nosim oči
velikega mroža
ko misli
obračam pod plug
skozi vrat
steklenice
iztekam sam vase
v meni so črke
zagrinjam se v brajde
poletnega jutra
prepijam se
preko jezera ust
ki šepetajo
v polnočnem vetru
skrbno razmršene
grive
bakrenega trtja
me slišiš
vesolje
Pesem, ki jo lahko bereš kot celoto večpomensko (prilika o zorenju trte / odraščanju človeka / izrekanju) in ki se ne sili, da ne bi odpirala še več in več pomenov (v vesolje). Na videz enostavna, a premišljena, vzporednosti pomenov se luščijo z večkratnim branjem (če pričnemo že pri svetopisemskem vinogradu, iztekanje vase, prevajanje bakrenga šumenja ...), čestitke,
Ana
Juhej,
hvala Ana in Branka.
Zdaj pa srknem enega iz Kleinove steklenice ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 18. 08. 2015 ob 06:22
- Prebrano 1216 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 512.6