Povem ti na uho:
Močiš dež v krošnjah bližine,
belo obleko mesečine
spiraš med metafore
na najlepši strani sekund.
Trosiš zrak v prgišče zaobljenih spreminjanj.
Povem ti na uho:
Bodi mi vse našteto,
preden bo vse, kar je, le včeraj,
ponavljanje molčeče lepote
sredi bobnanja srca,
zadnja točka sonca,
ki govori namesto naju.
Povem ti na uho:
V svetlih jatah zvezd
rdeči korak želje,
vrstica poezije.
Studenec smisla.
Beseda, močnejša od smrti.
Pesem, ki je zanimiva tudi, ker združuje mehke, lirične tone z natančnimi besedami (sekunde, točka, smrt), ki še podčrtujejo prošnjo, hrepenenje. (Zanimivo deluje tudi namesto vsem znanega reka "ljubezen je močnejša od smrti" na koncu, ko mesto ljubezni prevzame "beseda"), Čestitke,
Ana
Ana, hvala za kratek, a odličen, intuitiven komentar, ki mi veliko pomeni.....
Pesem je ta, ki dopušča drugim, da najdejo v njej nekaj sebe, ( kako na novo, drugače povedati že znane stvari pa je najbrž tisto, kar znate presojati in oceniti urednice in uredniki :), a tokrat, ravno zaradi tvojega komentarja, bi vseeno rada rekla ( še en krog besed ;) : ...in beseda je meso postala in med nami prebivala...to je , vsaj meni, nekaj bistvenega....saj svet nima razlage, ne konca , ne začetka, ne sekund, a nekako moramo preživet, najti sebe v drugem... imeti ob sebi naročje, beseo.Ljubezen. Jo izreči, čeprav na uho, biti ta beseda, ta Ljubezen, ustvarjena po besedi...je nekaj, kar najbrž odrešuje, kar nas vendarle osmišlja...in je močnejše od smrti, tam, na oni strani vseh sekund...pa tudi dvoma, ne le univerzalnega, tudi intimnega...
Zato sem se med dilemo, kako imenovati ta šepet ( HVALA, LI :) , odločila za besedo...
No, danes preveč klepetam :))))
Lep pozdrav,
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!