Nekoč

si mi rekel

zemlja je okrogla

odgovorila sem ti

potem pa pojdiva

naokrog

da bova spoznala

njene čudeže

in sva šla

kot Mali princ

sva hodila

z rdečo vrtnico

v roki

tisto si dal ti meni,

a sem jo kljub temu štela

za pot okrog sveta,

bila sva med črnimi

v lačni Afriki,

tam si me ljubil

pod baldahinom,

bila sva v LA

tam si me ljubil

v poročni sobi.

Bila sva v operni hiši

znašla sva se v školjki

ko sva se čudila hotelu

in tudi tam si me ljubil.

Zdaj osvajava dom

poševnookih,

smejiva se na vsakem koraku,

njihova dobrodošlica je smeh

in nama do njega ni

potrebno dosti.

Hodiva okrog

kakor dva vandrovca

le malo bolj okrog

in ničesar se ne bojiva.

Še vedno vrtnico

v rokah držim

in trnje sem odstranila,

da me nič več ne boli.

Držiš me za roko

in nič naju ne loči.

Ne vročina,

ne ledeniki,

ne angleški dež,

ki dela ljudi

mokre dan za dnem

da se ni za čudit

njihovi mračnosti.

Še bova hodila,

še imava plan

za naprej.

Le kje me boš ljubil nocoj

se sprašujem

ko delam zadnje korake

do novega neznanega mesta.

IŽ-lev