...pesem je s teboj v dobrem in slabem, v veselju in žalosti; ne poznam navdiha zanjo, ampak ob tvoji pesmi, Lidija, me je stisnilo;

vse dobro ti želim,

 koni

Pesem, ki nas prestavi v poslavljanje, v svet videnega in nevidni svet, v katerem življenje in smrt nista nasprotna pola. Samo nekaj reči bi spremenila:

... 

človek je nekaj govoril

tudi ob odprtem grobu

(nekaj je bilo

ne vem kaj

ampak kar govoril je

ves preznojen

služba pač)

preden so te položili vanj

...

...

(in mogoče rekla:

še eno bi!)

Drži se Lidija, lp  Ana

Ana, hvala. S popravki se strinjam.  Lepo prosim, da jih vneses ti, sem odsotna in na izposojenem telefoncku nespretna  lp.L

Pesem ujema običaj pogreba (človek je govoril, koliko govorjenja ob obredu! - in kako odzvanja govorjenje skozi pesem, saj se tolikokrat ponovi, da bralcu prihajajo na dan besede ob takih priložnostih, ki jih je že slišal ...) in doživljanje poslavljajoče se osebe ter nasproti postavlja življenje (vrabčki, dveletica), ki v tem primeru delujejo ne le kontrastno, ampak tudi tolažilno -  hkrati boleče in pomirjujoče. Še eno bi, ki odpira prostore v novo življenje ...

Lp, Ana

Ali se od pokojnih poslavljamo na neustrezne načine? Ali so se skozi zgodovino ti načini sprevrgli v nekaj neustreznega (verjetno), nekaj, kar mora potekati po nekakšnem umetnem protokolu, kjer pristna čustva in občutja niso sprejemljiva oz. vsaj niso zaželena? Zame je vsak način pravi - če je le iskren. Tako kot v tej pesmi. 

hvala, koni, Ana, Kerstin!

 LP, Lidija