
Hod podešava sa srcem,
a ono kleca
kao magare u planini
čije će noge ostati na putu
do gospodareve želje.
Ptičija rebra
izdržati neće nemir
goluba u krletci.
Predugo je čekanje.
Njegovo lice
razlaže se kao oblak
na povetarcu...
i on
od istog naboja
lagano umire ubačen u sliku
sa čijeg se rama boja ljušti.
A tek je avgust.
Bože.
Pesem o hrepenenju, ljubezni in nemoči, ko je pot usojena in se rebra (kletka duše) zdijo prešibka, da bi zdržala odsotost. Ko privid bledi in se jasne slike razkrajajo v želji ... zaključek pesmi poudari občutje do bolečine - čestitke,
Ana
Mikailo, še moj skromen prevajalski poskus:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/107797/zenska_s_pticjimi_rebri
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/99662/poskusi_prevodov_pesmi_mikaila_m_z_-_ja#komentar157076
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Željko Majstorović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!