ZADNJE POLETJE

Poletja kot je bilo,

več nikoli ne bo.

Zima, sneg in prazne ulice,

današnji je vsakdan,

mraz in veter pregnala sta ljudi,

mesti tiho spi.

Prelepe ptice odletele so,

nas pustile v tišini,

nihče ne bo nam več veselo pel,

zdaj vihar bo vel.

Otroci so pospali vsi,

nas je poletje utrudilo,

igrišča prazna in osamljena,

polna so snega.

In odplule so ladje proti jugu,

v tople kraje,

pozabljeni smo ostali tu,

zazrti prek zidu,

kjer sije sonce.

In vem da tudi tu bo še sijalo,

in ulice, vem, bodo vživele,

ptice, nekoč, spet bodo zapele,

poletje za vse spet sigurno pride,

a meni je težko,

ker poletja kot je bilo,

več nikoli ne bo.

srčni