Jesenska

Jesen …

Kako zelo te hočemo!

Hočemo si želeti, da bi nam bilo toplo,

ko bi v jutru okrog nas zapihal hladen veter.

 

Jesen …

Delali bi si brčice nad usti

iz poznih koruznih laskov.

In ti bi nas žgečkali,

ker smo jih tako nemarno strgali.

S tal bi pobirali vegasto listje

in se čudili njegovi širni lepoti.

Potem bi šli z rokami skozi travo,

da bi med prsti čutili zareze prav vseh bilk.

Vonjali bi mamljive kostanje

in uživali v pišu samosvojih lip.

Ničesar nas ne bi bilo strah,

o jesen …

 

Zvečer

pa bi se naužili toplega čaja,

in se veselili sladkih hrušk.

Jedli bi pečena jabolka s cimetom in z orehi.

Nihče nam ne bi verjel, da smo prav zdaj še najbolj srečni.

 

Jesen …

Tako zelo te hočemo!

 

A ko prideš,

ne dovoli, da te zatajimo,

da se delamo, da te ni.

Veš, tudi poletju smo takole peli.

Ko je vse zalilo v soparo,

pa smo raje se poskrili in skopneli.

 

Veš, mi vse preveč sanjamo

in pozabljamo,

da tudi brez nas čas mineva.

Raje omamimo misli v delirij,

in nosimo sen,

ko ura vnovič odmeva,

tiktaka v jesen. 

Gospodična

Franci Novak

Poslano:
12. 08. 2015 ob 15:36
Spremenjeno:
12. 08. 2015 ob 13:47

Množinski jaz nas v tej pesmi prestavlja v prihodnost, v neki utopični čas, ki ga avtorica poimenuje z imenom letnega časa. Takrat nam bo lepo ... ob nadaljnjem branju seveda spoznamo, da gre za takšno jesen, kot jo vsi poznamo, da ne gre za utopično idealiziranje; stvari, kot so, avtorica predrugači z liričnimi opisi, in običajnim, banalnim opravilom, kot je pobiranje jabolk, doda mistično, obredno razsežnost  (»S tal bi pobirali vegasto listje/in se čudili njegovi širni lepoti.«)

S spretno prestavitvijo v hrepenenje množinskega jaza, v prihodnost, pesem osvetli tisto, kar imenujemo »vsakdanje«, z novega zornega kota. Kako gledamo na svet – smo naveličani stvari, ki nas obdajajo? Znamo še gledati in doživljati, kot da gledamo in doživljamo prvič? Bomo »jeseni« spet hrepeneče pričakovali »zimo«, ne da bi se v polnosti zavedali časa, v katerem živimo?

Jesenska je tudi prefinjena kritika sodobnega človeka, ki na letne časa ne gleda kot na zbir posebnosti in enkratne lepote, ampak jih dojema (z vremenskimi pojavi, ki jih prinašajo, s snegom, dežjem in vročino ...) le kot ogrožanje lastnega udobja.

Pesem, ki s spretnim »trikom« prisili bralca v drug pogled. 

lp

Franci

Zastavica

Sašo Zorc

Poslano:
12. 08. 2015 ob 15:56
Spremenjeno:
12. 08. 2015 ob 13:56

Čestitam, Gospodična! :-)

Lp, Sašo

Zastavica

Andrejka

Poslano:
12. 08. 2015 ob 16:04
Spremenjeno:
12. 08. 2015 ob 14:04

Všeč mi je. Čestitke za podčrtanko.

Lp A

Zastavica

ajda

Poslano:
13. 08. 2015 ob 08:10
Spremenjeno:
13. 08. 2015 ob 06:10

Jesenska pripoved s kristalno sliko. Se je bilo lepo sprehoditi po potkah.

lp, ajda


Zastavica

Gospodična

Poslano:
13. 08. 2015 ob 12:39
Spremenjeno:
13. 08. 2015 ob 10:39

Franci, hvala za to prijetno presenečenje. Vsekakor, jesen je za vogalom, do takrat pa bo treba uživati poletje - da ne bomo potem tožili.
Zelo me je razveselilo. :)) 

Sašo, Andrejka in ajda: hvala, me veseli, da vam je všeč. Pravi sončki ste (pa ne takšni, ki nas kuhajo v sopari). :)) 

Vsem vse dobro, 
Gospodična 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Gospodična
Napisal/a: Gospodična

Pesmi

  • 11. 08. 2015 ob 23:22
  • Prebrano 1033 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 434.37
  • Število ocen: 14

Zastavica