Pred jesenskim cvetjem
Ko se je Meta neko jutro zbudila
ni bila jesen,
nič podleskov,
žafrani so kot koščki mozaika
pokrivali tla škofjeloških hribov,
trobentice so čakale
na njen kratek pih.
Meta je odprla okno in vdihnila,
beti v zvončkih so pričeli potrkavati,
zaprla je polkna,
ni hotela čuti slutnje,
da nikoli ne bo žena
in on nikoli zares vdovec.
Preden je vstopila v poletje,
je spletla kito las
pordelih od zadrege,
ker je niso mogli zvleči dalje,
pokrila jih je z ruto,
skrila njihov sram
in
čakala, da pride jesen s cvetjem,
ki ne trobi v svet o njeni majhni culi
iz pokrivala z belim vozlom,
nekje pod zvonom časa
je rasel šopek suhih rož.
Hvala, Pi, za odstiranje te lirične alegorije Tavčarjevega sveta pod " Blegašem"... Lepo! :-)
Lp, Sašo
Poslano:
09. 08. 2015 ob 20:52
Spremenjeno:
09. 08. 2015 ob 20:53
Igor, hvala :) Ne čakaj na jesen ;)
Sašo, hvala za komentar.
Če imajo Američani Segalovo Love story, je Tavčarjeva zame lepša in Metin lik je nekaj posebnega. Domač, pa tako poln nostalgije in žalosti, da je že kar prispodoba našemu narodu. V knjigi, v filmu, je toliko besednih zvez, ki so se med nami udomačile.
Zato vaju z njimi pozdravljam :)
Tuko sem veseva, tuko sem veseva
zelo zelo lepa čestitke
Berem, berem.... lepoooo
lp Lidija
Levček in Li, hvala :)
Sem hvaležna, da se bere in hvala vsem, ki ste jo prepoznali.
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 09. 08. 2015 ob 15:11
- Prebrano 853 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 383
- Število ocen: 16