Ljubezensko pesem lahko napišem
čisto brez razmišljanja in seveda
srca. Za osladne besede potrebuješ
zgolj naoljen jezik in najlonke potegnjene
do vratu, da težko dihaš. Vzdihovati
moraš kot riba na suhem, kot kaktus,
ki ga že par tednov ni obiskala nobena
kamela. Potem je treba samo še
udarjati po prsih in si iz tankih žil
izsesati še zadnje kaplje krvi. Teče,
kaplja, se pretaka po papirju, ki
v blaznosti vpija laži. In jaz z njim.
Da si izsušene ustnice oddahnejo
in se noge nehajo tresti pod tušem
mrzle vode.

Helena Zemljič (MalaSenca)