Zdi se mi,

da si še kar tam.

In da me čakaš.

V svojih mislih

čakam s tabo.

Tam, kjer sva bila oba

nekoč.

Zdi se mi,

da si še kar tam.

In da se ne boš nikoli naveličal.

In da … čakaš.

Vidim te,

kako odpiraš vrata,

in se mi smehljaš.

In kako se potem obračaš proč.

Vidim tebe.

In vidim, kako se zapirajo vrata.

Ti … veš … da jaz …

Čakam.

Nazaj se vračam.

Vedno si tam.

In vedno me čakaš.

Pa čeprav, v resnici, ne

več.

V mojih mislih

prav zdaj oblačiš svoj modri pulover

in zapenjaš svoj rjavi pas.

Praviš mi,

da se vidiva.

Da bova šla …

V mojih mislih

si živ.

Zato,

mi, prosim,

nikar ne zameri,

če ti priznam,

da oživljam svoje male ptice

in jih hranim z nedovršniki.

Ker zame

se vrata

še niso zaprla. 

Gospodična