Mehko nebo
lebdi nad zemljo
spušča jokajoče
drobtinice
in prazni oblake
čisti kot čistilka
pometa ostanke
na kup
da nastane
še en črn oblak
da se odpre
in razgradi
vso črnino
ki je še ostala
plaha je senca
ki je še nad glavami
in straši ljudi
da hodijo z dežnikom
v rokah pod njim
a ni več kaplje
ni več solza
nebo si je vzelo
za svojo žejo
na zemljo je spustilo
samo drobno burjo
toliko da je vreščalo
in žvižgalo
in pete so postale hitrejše.
Samo še buba se trudi
in se od znotraj barva
da postane modri metulj
ki je lačen cvetov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!