Od neba

Mehko nebo

lebdi nad zemljo

spušča jokajoče

drobtinice

in prazni oblake

čisti kot čistilka

pometa ostanke

na kup

da nastane

še en črn oblak

da se odpre

in razgradi

vso črnino

ki je še ostala

 

plaha je senca

ki je še nad glavami

in straši ljudi

da hodijo z dežnikom

v rokah pod njim

 

a ni več kaplje

ni več solza

nebo si je vzelo

za svojo žejo

na zemljo je spustilo

samo drobno burjo

toliko da je vreščalo

in žvižgalo

in pete so postale hitrejše.

 

Samo še buba se trudi

in se od znotraj barva

da postane modri metulj

ki je lačen cvetov.

 

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 28. 07. 2015 ob 01:51
  • Prebrano 368 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 200.1
  • Število ocen: 8

Zastavica