RAVNO ZATO JE VEČNI ZAKAJ

Gledam in poslušam kako se pomika

mimo vsakega od nas

na tisoče osebkov s svojo ideologijo življenja,

njihov jaz jim ne dopušča sprememb,

kar je po eni strani dobro za njih,

dokler se sami ne ujamejo v razmerah,

ko bodo okusili svojo zmoto

radi svojega fanatizma,

posledičnega stanja bolezni ali razočaranj

do smrtne obsodbe telesa.

Tisti pravi nespremenljivi red,

postavljen nad nami

ne more nihče prekrojiti po svoje,

ravno zato nam je odvzet spomin na prejšnja življenja,

da bi vsak resnično našel preko labirinta vsakovrstnih težav

svojo pot in če bom ostal

preko inkarnacij še vedno samoljuben,

bom moral premostiti toliko več preprek,

dokler se ne bom resnično spremenil.

Vsak hodi skozi lastno materialno ali srčno bedo življenja

v vidu neštetih variant,

zato moram najti pravo mero ravnotežja v sebi,

da bom na kraju zadovoljen pristal vsaj za eno stopnico višje

na poti svojega dozorevanja.

Evolucijska pot do samo-spoznanja je mnogo težja,

kot proces preobrazbe gozdov do premoga.

tomi