Bakhanalije

Dan se je zataknil.

V ritem pokvarjenega sekundnega kazalca.

     

In noči so se razklale. 

Med budnost in more.   

     

Zaman poskušava vdihniti zgoščeni čas. 

                                          

Pljuča so sajasta. In srce.

Vsa sva sajasta.

    

Odkar sva se v nasladi použivala

pod grmado trohnečih obljub. 

O večnosti.

     

Pepel je masten. 

In zažrt.    

Ne moreš ga izmiti. Pa če si desetkrat zližeš kožo do kosti.       

 

Kristian Koželj

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 07. 2015 ob 22:54

Všeč! Samo zadnji verz (solze) bi odstranila ... kaj meniš?

Lp, Ana

Zastavica

Kristian Koželj

Poslano:
21. 07. 2015 ob 09:36

Može :)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
21. 07. 2015 ob 10:34
Spremenjeno:
21. 07. 2015 ob 10:35

Ljubezen, bi lahko zadržala večnost, morda le občutek, in vendar je toliko sivin in teže v vsakdanu (iz katerega se ne izližeš) ... čestitke,

Ana

Zastavica

Kristian Koželj

Poslano:
21. 07. 2015 ob 10:43

Hvala :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Kristian Koželj
Napisal/a: Kristian Koželj

Pesmi

  • 18. 07. 2015 ob 23:31
  • Prebrano 857 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 602.32
  • Število ocen: 19

Zastavica