Dan se je zataknil.
V ritem pokvarjenega sekundnega kazalca.
In noči so se razklale.
Med budnost in more.
Zaman poskušava vdihniti zgoščeni čas.
Pljuča so sajasta. In srce.
Vsa sva sajasta.
Odkar sva se v nasladi použivala
pod grmado trohnečih obljub.
O večnosti.
Pepel je masten.
In zažrt.
Ne moreš ga izmiti. Pa če si desetkrat zližeš kožo do kosti.
Všeč! Samo zadnji verz (solze) bi odstranila ... kaj meniš?
Lp, Ana
urednica
Poslano:
21. 07. 2015 ob 10:34
Spremenjeno:
21. 07. 2015 ob 10:35
Ljubezen, bi lahko zadržala večnost, morda le občutek, in vendar je toliko sivin in teže v vsakdanu (iz katerega se ne izližeš) ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!