Poletela bi v milnem mehurčku,
ki ga neumorno iz stekleničke podiš,
da te znova in znova navdušuje.
Spustila bi se z okvirja,
ki ga trdno držiš,
nihče ga več ne potrebuje.
Potem bom bosa stopila
v strugo mrzlega potoka
in štela kamne do močvirja.
Živahne rege bom preglasila
od veselja majhnega otroka,
ko bom v milnici srečala samo sebe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!