V sebi iščem ravnotežje.
Oblatenih težkih sto litrov
še vedno nosim
na upognjenem hrbtu.
Ob prvi misli
sem hotela zvrtati v koleno.
Ob drugi misli
sem se že vdala
v usodo ponižnega sužnja.
A v tretje
ko hodila sem skozi grmičje
sem našla kraj
kjer sem se lahko izpovedala.
Z odločnostjo sem odvrgla preznojen nahrbtnik.
Izhlapajoč vonj je še dolgo smrdel.
Čas ga je razkadil
in le spomin včasih še okusi
vlažnost domačega peska.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!